Cunami SLGT2i in GLP-1 RA – pogled diabetologa
Ali ob uvedbi zdravljenja z zaviralci SGLT2 (SGLT2i) in agonisti receptorjev GLP-1 (GLP-1 RA) pomislimo na vse, kar je treba upoštevati? Dr. Aleš Skvarča, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, je na dogodku MONS'25 opozoril na nekaj pomembnih vidikov, ki jih ne smemo spregledati, ko predpisujemo to terapijo.
Globalni trendi razširjenosti in zdravljenja sladkorne bolezni
V raziskavi, objavljeni v reviji Lancet, so avtorji ocenili razširjenost sladkorne bolezni in delež zdravljenih oseb s sladkorno boleznijo v različnih delih sveta. Ti podatki so pomembni za oceno zdravja populacije in učinkovitosti zdravstvenega sistema.
Zakaj je mišica tako popularen organ?
Kot družba moramo delati na tem, da je zdrav življenjski slog zajet v naš vsakdan, poudarja asist. dr. Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kakšen je odnos med funkcijo mišice in hiperglikemijo? Zakaj bi kot stroka morali opredeljevati telesno sestavo oseb s sladkorno boleznijo?
Žila si zapomni, da je bila izpostavljena visoki glikemiji
Izr. prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, je na dogodku MONS’25 v ospredje postavila breme srčno-žilnih zapletov sladkorne bolezni, opozorila na spregledano hiperglikemijo in predstavila ključne ukrepe pri obravnavi srčno-žilnih bolezni ob sladkorni bolezni.
Z zdravjem povezana kakovost življenja pri starejših osebah s SB2
Slovenski raziskovalci so proučevali, kateri dejavniki vplivajo na z zdravjem povezano kakovost življenja pri starejših osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2). Pomembna neodvisna dejavnika sta indeks telesne mase in samoocena sladkorne bolezni. Kako lahko njihove ugotovitve izboljšajo obravnavo bolnikov?
Kakšne spremembe prinašajo najnovejša priporočila ADA?
Predstavljamo nekaj ključnih novosti najnovejših priporočil Ameriškega diabetološkega združenja. Posodobitve so nastale na podlagi najnovejših podatkov iz kliničnih raziskav o sladkorni bolezni (SB), da bodo v pomoč pri optimizaciji posamezniku prilagojene obravnave oseb s SB. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
»Nadgrajujemo programe za osebe s sladkorno boleznijo«
Na nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni so osvetlili tri pilotne projekte v okviru evropskega projekta JACARDI ter napredek v slovenski praksi znotraj evropskega projekta CARE4DIABETES, katerih namen je uresničevanje Državnega programa obvladovanja sladkorne bolezni 2020–2030. Katere so ključne strategije za prihodnost?
Metformin in neželeni učinki na prebavilih
Metformin je zaradi velike učinkovitosti pri zniževanju HbA1c, minimalnega tveganja za hipoglikemijo, dobrega varnostnega profila in nizkih stroškov še vedno zdravilo prvega izbora pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri uživanju metformina se v približno 20 % pojavijo neželeni učinki na prebavilih. Kako jih lahko obvladamo?
Tveganje za demenco po uvedbi zaviralcev SGLT2 in DPP-4
V reviji BMJ so raziskovalci ugotavljali, kakšno je tveganje za demenco po uvedbi zaviralcev SGLT2 v primerjavi z zaviralci DPP-4 pri odraslih osebah, starih med 40 in 69 let, s sladkorno boleznijo tipa 2. Ugotovitve povzema Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Idrija.