ADA po ADA 2021: kaj je odmevalo?
Predstavljamo raziskave, v katerih so proučevali nove terapevtske možnosti, med drugim tudi eno izmed učinkovitejših sredstev za zmanjševanje telesne teže in uravnavanje glikemije med neinzulinskimi terapijami. Na kongresu so predstavili tudi osnutek prvih smernic za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 pri odraslih, ki jih pripravljajo skupaj z EASD.
Vpliv zdravljenja paradontalne bolezni na sladkorno bolezen
Raziskovalce (asist. dr. Nina Hropot Pleško, dr. dent. med., doc. dr. Eva Skalerič, dr. dent. med., prof. dr. Katja Seme, dr. med., prof. dr. Andrej Janež, dr. med., akad. prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., izr. prof. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med.) je zanimalo, kako zdravljenje parodontalne bolezni z metodo popolne dezinfekcije ustne votline vpliva na parodontalne parametre, urejenost glikemije in subgingivalno mikrobno floro.
Je mogoče prelisičiti presnovne prilagoditve po hujšanju?
Zakaj je tako težko ohraniti telesno težo po hujšanju, odgovarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s KO za endokrinologijo, sladkorno bolezen in presnovne bolezni UKC Ljubljana in razlaga, kako lahko pri tem izzivu pomaga farmakološko zdravljenje. Tu je v prihodnje pri nas pričakovati nekaj novosti.
Cilj: več kot nadzor glikemije
Med novejšimi zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni imajo pomembno mesto zaviralci SGLT2. Gre za učinkovita in varna zdravila, s katerimi izboljšamo tudi kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, kar ni tako nezanemarljivo, poudarja diabetologinja Ajda Urbas, dr. med., iz Bolnišnice Topolšica. Katere so njihovi dodatni ugodni učinki na zdravje?
Ali antihiperglikemiki vplivajo na umrljivost, povezano s covidom-19?
Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 covid-19 močno ogroža. Neodvisni dejavnik tveganja za umrljivost, povezan s covidom-19, je hiperglikemija. Različnim skupinam zdravil za zniževanje ravni glukoze v krvi v povezavi s covidom-19 pripisujejo koristen ali škodljiv učinek, do zdaj pa so to proučevali samo v manjših raziskavah z le nekaj učinkovinami. Kaj je odkrila angleška nacionalna raziskava?
Najpomembnejše je preprečevanje hipoglikemij
Hipoglikemija ob zdravljenju z inzulinom je v realnem življenju veliko pogostejša, kot pričajo randomizirane raziskave, kamor so praviloma vključeni izbrani, bolj motivirani bolniki, poudarja diabetologinja doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med.
Metformin in umrljivost ob sladkorni bolezni in covidu-19
Kar nekaj študij ugotavlja, da bi metformin lahko imel zaščitni učinek pri tej izjemno ranljivi populaciji ob okužbi s SARS-CoV-2. Kateri so potencialni protektivni mehanizmi tega široko dostopnega zdravila in kakšne so omejitve raziskav, ki te učinke ugotavljajo?
Nov ubijalec številka 1 pri osebah s sladkorno boleznijo
Znano je, da se umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni v razvitem svetu v zadnjih letih zmanjšuje. Ni pa jasno, kako so se spremenili vodilni vzroki umrljivosti pri osebah s sladkorno boleznijo, kjer so bile srčno-žilne bolezni tradicionalno primarni vzrok umrljivosti. Kaj je pokazala analiza, pred kratkim objavljena v reviji Lancet?
Kardiološki zapleti in covid-19
Kakšne zaplete je mogoče pričakovati pri bolnikih s sočasno srčno-žilno boleznijo (SŽB) in covidom-19, kaj je že znano o prizadetosti srca in ali je treba zdravljenje bolnikov s SŽB prilagajati, je na izobraževanju Zdravniške zbornice Slovenije razložil prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., spec. interne medicine in kardiologije ter vaskularne medicine.
ADA 2021: Kaj prinašajo nove smernice?
Ameriško diabetološko združenje (ADA) prek rigoroznega postopka sintetizira najnovejše rezultate najodmevnejših raziskav s predhodnim znanjem in kliničnimi izkušnjami. Katere so najnovejše spremembe pri obravnavi bolnikov pri nefarmakološkem zdravljenju in individualizaciji terapije?
Zaviralec SGLT2-kanalčkov empagliflozin in aterosklerotični izidi
Sekundarna analiza raziskave EMPA-REG OUTCOME odkriva, kakšno vrednost ima empagliflozin pri zmanjšanju skupnega bremena izidov, povezanih z aterosklerozo, hospitalizacijami zaradi srčne odpovedi, smrtnostjo in hospitalizacijami zaradi vseh vzrokov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Presejanje diabetične retinopatije: (pre)velike razlike po regijah
Z zgodnjo zaznavo in hitrim ter učinkovitim zdravljenjem lahko napredovanje diabetične retinopatije preprečimo, zato v Sloveniji deluje presejalni program. Po štirih letih delovanja programa so po relativnem številu presejanih še vedno razlike med regijami, poudarja oftalmologinja prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med.
Fajdigovi dnevi: v ospredju tudi srčno-žilna ogroženost sladkornih bolnikov
Z natančnejšim ocenjevanjem srčno-žilne ogroženosti prepoznamo tiste sladkorne bolnike, ki potrebujejo ustrezno diagnostiko, preventivno zdravljenje ali obvladovanje glikemije z zdravili, ki obenem zmanjšujejo tudi srčno-žilno tveganje, poudarja kardiolog izr. prof. dr. Borut Jug, dr. med.
Primerjava izidov COVID-19 pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2
Sladkorna bolezen je eden glavnih dejavnikov za večje tveganje za smrtnost ob obolelosti za COVID-19, poleg drugih kroničnih obolenj, kot so hipertenzija, bolezni srca in ledvic. Pa obstajajo razlike med sladkorno boleznijo tipa 1 in 2?
EASD 2020: V središču antihiperglikemiki in kako izbrati pravega za pravega bolnika
Na virtualnem EASD smo prisluhnili soočenju dveh pogledov na zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo. Prvi je postavljal pri osebah s srčno-žilno boleznijo v prvo linijo zdravljenja zaviralce SGLT2-kanalčkov oziroma agoniste GLP-1 receptorje, drugi pa je v prvo terapevtsko linijo še vedno postavljal metformin.
Nov steber zdravljenja tudi pri srčnem popuščanju
Ne glede na napredek pri zdravljenju srčnega popuščanja prognoza bolnikov še zdaleč ni optimalna, zato potrebujemo nove terapevtske možnosti, kot so to zaviralci SGLT2, so se strinjali slovenski kardiologi na septembrskem simpoziju Inovacije in novi načini zdravljenja srčnega popuščanja, kjer je bilo govora tudi o tem, kako jih uvrstiti v shemo zdravljenja.
Kako pogosto bolnikom s sladkorno boleznijo pregledujete noge?
Z dobrim nadzorom nad krvnim sladkorjem in drugimi dejavniki tveganja bi lahko preprečili do 60 % kroničnih zapletov sladkorne bolezni, poudarja asist. dr. Mojca Lunder, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, ki je na Schrottovih dnevih v ospredje postavila prav prepoznavanje mikro- in makrovaskularnih zapletov.