Motnje hranjenja in prehranjevanja pri sladkorni bolezni tipa 1
Motnje hranjenja in motnje prehranjevanja so pri osebah s sladkorno boleznijo pogostejše, kot mislimo, in predstavljajo širok spekter izzivov, s katerimi se te osebe srečujejo. Ključne vidike predstavlja dr. Karin Kanc, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka (IPPA) iz ordinacije jazindiabetes in soorganizatorka prihajajočega dogodka DiaMind.
Kako prilagoditi zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 pri starostnikih?
Kako glede na najnovejše smernice zastaviti cilje antihiperglikemičnega zdravljenja pri starostnikih s sladkorno boleznijo? Na katere dejavnike moramo biti pri obravnavi starejših oseb še posebej pozorni? Katera so najprimernejša antihiperglikemična zdravila? Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Idrija.
Kdaj, zakaj in kako predpisati samokontrolo?
Obetajo se spremembe v razširitvi možnosti predpisa samokontrole pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana razloži, kakšna je smiselna in kakovostna samokontrola ter kako jo strukturirati.
ADA 2023: ključne novosti v obravnavi
Decembra 2022 je Ameriško diabetološko združenje izdalo nove standarde oskrbe za leto 2023, ki vsebujejo letno posodobitev priporočil o optimalnem izvajanju zdravstvene oskrbe oseb s sladkorno boleznijo. Katere so ključne spremembe? Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kakšno je globalno breme SB tipa 2 pri adolescentih in mlajših odraslih?
Sladkorno bolezen tipa 2 (SB2) tradicionalno štejemo za metabolično motnjo srednje in starejše dobe ter naj bi jo pri adolescentih in mlajših odraslih srečevali redkeje. Breme te bolezni pri adolescentih in mlajših odraslih so ocenjevali v sistematični analizi, objavljeni v reviji BMJ. V njej so ocenjevali pojavnost, smrtnost in število invalidnosti prilagojenih let življenja.
Moč družinske medicine v odkrivanju sladkorne bolezni
Doc. dr. Jelka Zaletel, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetologijo in presnovne bolezni UKC Ljubljana in NIJZ, predstavlja ključne ukrepe za zgodnje diagnosticiranje sladkorne bolezni tipa 2. Kakšne značilnosti imajo osebe z neodkrito boleznijo? Kdaj presejati sistematično, kdaj oportunistično? Kako za postavitev diagnoze uporabiti določanje HbA1c?
Kako postaviti utemeljen sum na HFpEF še pred UZ srca?
Ultrazvok srca, ki zagotavlja dokončno diagnozo srčnega popuščanja, v Sloveniji ni optimalno dostopen. Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik KO za kardiologijo UKC Ljubljana, je pripravil algoritem, ki mimo čakalnih dob pripelje do utemeljenega suma za srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem. Utemeljen sum zadostuje za uvedbo terapije.
Povezava telesne dejavnosti z vsebnostjo maščob v jetrih in inzulinsko rezistenco
Kakšen vpliv imajo lahko odmori med sedenjem in čas izvajanja telesne dejavnosti na tveganje za kardiometabolne bolezni? Odgovor ponujajo rezultati nizozemske raziskave, objavljene v reviji Diabetologia. Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Litija.
Empagliflozin pri zdravljenju kronične ledvične bolezni
Znani so podatki predčasno končane raziskave EMPA-KIDNEY, ki so jo nedavno objavili v publikaciji The New England Journal of Medicine. V njej so raziskovalci proučevali varnost in učinek zdravljenja z zaviralcem SGLT2 empagliflozinom pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo. Kakšne so ugotovitve?
Tveganje za mišične simptome ob zdravljenju s statini
Kaj je odkrila metaanaliza velikih randomiziranih dvojno slepih raziskav o povezavi med zdravljenjem s statini in verjetnosti za pojav mišičnih simptomov? Predstavljamo ključne ugotovitve raziskave, ki je bila nedavno objavljena v reviji Lancet.
Kdaj, zakaj in kako do remisije sladkorne bolezni tipa 2
Inštitut za fiziologijo na Univerzi v Mariboru skupaj z mednarodnimi strokovnjaki, vključno z raziskovalno skupino s Karolinskega inštituta, razvija nov mišji model sladkorne bolezni tipa 2, na katerem raziskujejo mehanizme, ki povzročijo trajno remisijo sladkorne bolezni. Kdaj, zakaj in kako doseči remisijo, odgovarja predstojnik inštituta izr. prof. dr. Andraž Stožer, dr. med.
Novi konsenz ADA/EASD za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2
Področje zdravljenja sladkorne bolezni v zadnjih letih s prihodom novih razredov zdravil doživlja razcvet. Zato se tudi priporočila za zdravljenje zadnja leta prilagajajo novim podatkom o obvladovanju tveganj za kronične zaplete bolezni. Kaj je odmevalo na septembrskem kongresu Evropskega združenja za proučevanje diabetesa (EASD)? Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med.
Nova prihodnost za presejanje diabetičnega stopala
Skupina na KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana je prva na svetu razvila napovedni model, s katerim bi lahko optimizirali presejanje diabetičnega stopala. Vodja projekta mag. Iztok Štotl, dr. med., spec. interne medicine je predstavil, kako bi lahko s pomočjo tega modela ocenili individualno tveganje za zaplete diabetičnega stopala in prilagodili pogostost presejanja.
Koruza, kokoš ali jajce?
Na EASD je bilo predstavljenih več zanimivih raziskav o vplivu prehrane na pojavnost, obolevnost in umrljivost zaradi sladkorne bolezni (SB). Uživanje katerih živil prinaša povečano tveganje za pojav SB2? Kateri prehranski vzorci povečajo umrljivost oseb s SB? Vsebino je pripravila Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Najbolj vroče teme na ESC 2022
Letos je bilo na kongresu Evropskega kardiološkega združenja v desetih »hot line« sklopih predstavljenih 36 študij, za katere pričakujemo, da bodo pomembno dopolnile področja srčno-žilne preventive, digitalnega zdravstva in umetne inteligence v medicini, srčnega popuščanja, antitrombotične terapije in interventne kardiologije ter covida-19. Piše doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med.