40 % bolnikov s sladkorno boleznijo ima presnovni sindrom
Kako pristopiti k obravnavi presnovnega sindroma in zakaj? Kakšna je povezava s sladkorno boleznijo tipa 2? Kateri so druge pridružene bolezni in zapleti? Kakšne intervencije so na voljo? Piše asist. dr. Nika A. Kravos, dr. med., spec. interne medicine z Oddelka za endokrinologijo in presnovne bolezni UKC Maribor.
ADA 2024: Novi premiki v zdravljenju sladkorne bolezni
Izsledki, predstavljeni na letošnjem srečanju ADA, so zelo obetavni in bodo v prihodnosti najverjetneje izboljšali urejenost glikemije pri sladkorni bolezni, ob tem pa bodo poleg dolgoročne dobre ureditve glikemije omogočili tudi zaščito tarčnih organov ter razbremenitev oseb s sladkorno boleznijo pri vodenju in spremljanju bolezni. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.
Dolgoročna korist zgodnjega intenzivnega zdravljenja SB2
Intenzivno uravnavanje krvnega sladkorja čimprej po odkritju sladkorne bolezni tipa 2 (SB2) pomembno zniža tveganje za zaplete te bolezni za skoraj vse življenje, je pokazalo nadaljnje dolgoročno spremljanje bolnikov iz raziskave UK Prospective Diabetes Study (UKPDS). Kaj so bile glavne ugotovitve raziskave?
Prilagajanje zdravljenja z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1 pred posegi
Ob operativnih posegih je pri sodobni neinzulinski antihiperglikemični terapiji potrebna previdnost, bolnika moramo ustrezno pripraviti in informirati, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med, spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Za koliko časa prekiniti terapijo? Kdaj poseg odložimo?
Zaradi luknje v nogi ne umreš, ali pač?
Kakšna je povezava med diabetičnim stopalom in pridruženimi boleznimi, je na strokovnem srečanju Diabetična noga od A do Ž razložila izr. prof. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kateri bolniki so še bolj ogroženi za amputacijo in imajo večje tveganje za umrljivost?
Kdaj je potrebna previdnost?
Kakšna je vloga kliničnega farmacevta pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2? Kdaj je potrebna previdnost in prilagoditev sodobne antidiabetične terapije? Pogled farmacevta predstavlja Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm., vodja lekarne SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Ultra predelana hrana in njeni škodljivi vplivi na zdravje
Uživanje ultra predelane hrane je v vzponu. Krovni sistematični pregled dosedanjih metaanaliz, objavljen v reviji BMJ, je potrdil povezavo med takšnim načinom prehranjevanja in razvojem nekaterih bolezni ter povečano umrljivostjo.
Posebnosti obravnave starostnika s sladkorno boleznijo
Kakšne so posebnosti obravnave starostnikov s sladkorno boleznijo? Kako pristopiti k celoviti geriatrični oceni v praksi? O izzivih obravnave je spregovoril Gregor Veninšek, dr. med., spec. interne medicine, vodja Centra za geriatrično medicino Bolnišnice dr. Petra Držaja UKC Ljubljana.
Stopnje sindroma KRM in temeljni ukrepi
Kardiovaskularni-renalni-metabolični (KRM) sindrom je sistemska motnja, ki jo je mogoče pripisati povezavam med debelostjo, sladkorno boleznijo, kronično ledvično boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi. Kako pristopiti k obravnavi? Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kam in kako napotiti bolnika z diabetičnim stopalom?
Kako v ambulanti družinske medicine bolnika z diabetičnim stopalom napotiti k specialistu, da bo njegova pot do optimalnega zdravljenja najkrajša? O tem je na strokovnem srečanju Diabetična noga od A do Ž spregovoril doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Pregledali bi lahko še več bolnikov
S pravočasnim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem lahko nastanek slepote zaradi diabetične retinopatije zmanjšamo za več kot 90 %. O trenutnih uspehih in izzivih presejanja ter zdravljenja diabetične retinopatije piše asist. Peter Ferme, dr. med., spec. oftalmologije z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor.
Diagnoza KLB upočasni upad ledvičnega delovanja
Kako pomembno je aktivno iskanje bolnikov s kronično ledvično boleznijo (KLB) za njihovo prognozo in kako v praksi živi e-posvet med nefrologom in družinskim zdravnikom pri načrtovanju zdravljenja? O ciljih družinske medicine pri obravnavi bolnikov s KLB je spregovorila prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino MF UL.
Kaj nam pove urinski testni listič?
Urinski testni listič in sediment urina sta okno v svet bolezni ledvic. Kakšen je pomen diagnostike z urinskim testnim lističem, katere so njegove prednosti in omejitve, je na strokovnem srečanju Srce in ledvice 2024 predstavila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Misel na sladkorno bolezen tipa 1 je misel na večnost
Trinajsti DiaMind (Diabetes&Mind) je bil posvečen transformaciji deklic v odraslost in vsem psihološkim ter etičnim izzivom, ki jih prinaša ta proces v kombinaciji s sladkorno boleznijo tipa 1. Mednarodni predavatelji so osvetlili ozadje življenja s sladkorno boleznijo in prispevali nov vpogled v doživljanje oseb, ki vstopajo v diabetološko ambulanto.