Najpomembnejše je preprečevanje hipoglikemij
Hipoglikemija ob zdravljenju z inzulinom je v realnem življenju veliko pogostejša, kot pričajo randomizirane raziskave, kamor so praviloma vključeni izbrani, bolj motivirani bolniki, poudarja diabetologinja doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med.
Dr. Tina Sentočnik o celostni obravnavi debelosti
»Bolniki morajo imeti ITM vsaj < 30 kg/m2, tako bo obravnava zapletov debelosti, kot je sladkorna bolezen, bistveno učinkovitejša,« poudarja dr. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine, ki je razložila, kako poteka celostna večstopenjska obravnava bolnikov in zakaj je pomembno opredeliti tudi pravi vzrok za debelost.
Metformin in umrljivost ob sladkorni bolezni in covidu-19
Kar nekaj študij ugotavlja, da bi metformin lahko imel zaščitni učinek pri tej izjemno ranljivi populaciji ob okužbi s SARS-CoV-2. Kateri so potencialni protektivni mehanizmi tega široko dostopnega zdravila in kakšne so omejitve raziskav, ki te učinke ugotavljajo?
Nov ubijalec številka 1 pri osebah s sladkorno boleznijo
Znano je, da se umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni v razvitem svetu v zadnjih letih zmanjšuje. Ni pa jasno, kako so se spremenili vodilni vzroki umrljivosti pri osebah s sladkorno boleznijo, kjer so bile srčno-žilne bolezni tradicionalno primarni vzrok umrljivosti. Kaj je pokazala analiza, pred kratkim objavljena v reviji Lancet?
Kardiološki zapleti in covid-19
Kakšne zaplete je mogoče pričakovati pri bolnikih s sočasno srčno-žilno boleznijo (SŽB) in covidom-19, kaj je že znano o prizadetosti srca in ali je treba zdravljenje bolnikov s SŽB prilagajati, je na izobraževanju Zdravniške zbornice Slovenije razložil prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., spec. interne medicine in kardiologije ter vaskularne medicine.
Krvni sladkor v času epidemije in ob obolelosti za covidom-19
Jana Komel, dr. med., spec. interne medicine razlaga, kaj se dogaja v času epidemije z bolniki in urejenostjo glikemije ter kako poskrbeti zanje med okužbo s SARS-CoV-2 zaradi preprečevanja iztirjanja krvnega sladkorja ter prilagoditve zdravljenja sladkorne bolezni.
ADA 2021: Kaj prinašajo nove smernice?
Ameriško diabetološko združenje (ADA) prek rigoroznega postopka sintetizira najnovejše rezultate najodmevnejših raziskav s predhodnim znanjem in kliničnimi izkušnjami. Katere so najnovejše spremembe pri obravnavi bolnikov pri nefarmakološkem zdravljenju in individualizaciji terapije?
Zaviralec SGLT2-kanalčkov empagliflozin in aterosklerotični izidi
Sekundarna analiza raziskave EMPA-REG OUTCOME odkriva, kakšno vrednost ima empagliflozin pri zmanjšanju skupnega bremena izidov, povezanih z aterosklerozo, hospitalizacijami zaradi srčne odpovedi, smrtnostjo in hospitalizacijami zaradi vseh vzrokov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Smernice telesne dejavnosti pri sladkorni bolezni tipa 2
Kakšna navodila dati bolniku za telesno vadbo, da bi imela največje učinke za zdravje in obvladovanje bolezni? Kako bolnika spodbujati k postopnemu napredovanju? Sta visoko intenzivna ter dolgotrajna vadba dovoljeni? Kdaj je vadba kontraindicirana? Uporabna vsebina slovenskih priporočil na enem mestu.
Primerjava izidov COVID-19 pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2
Sladkorna bolezen je eden glavnih dejavnikov za večje tveganje za smrtnost ob obolelosti za COVID-19, poleg drugih kroničnih obolenj, kot so hipertenzija, bolezni srca in ledvic. Pa obstajajo razlike med sladkorno boleznijo tipa 1 in 2?
Presejanje diabetične retinopatije: (pre)velike razlike po regijah
Z zgodnjo zaznavo in hitrim ter učinkovitim zdravljenjem lahko napredovanje diabetične retinopatije preprečimo, zato v Sloveniji deluje presejalni program. Po štirih letih delovanja programa so po relativnem številu presejanih še vedno razlike med regijami, poudarja oftalmologinja prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med.
Fajdigovi dnevi: v ospredju tudi srčno-žilna ogroženost sladkornih bolnikov
Z natančnejšim ocenjevanjem srčno-žilne ogroženosti prepoznamo tiste sladkorne bolnike, ki potrebujejo ustrezno diagnostiko, preventivno zdravljenje ali obvladovanje glikemije z zdravili, ki obenem zmanjšujejo tudi srčno-žilno tveganje, poudarja kardiolog izr. prof. dr. Borut Jug, dr. med.